Po 2. svetovni vojni se je tudi na Goriškem pojavila potreba po strokovnih šolah na srednji stopnji. V šolskem letu 1945/46 in v prvi polovici 1947 so potekali večerni tečaji za razne stroke.
25. 10. 1948 je bila ustanovljena Šola za učence v gospodarstvu, ki je delovala v prostorih OŠ Solkan, od leta 1950 v prostorih na Grčni. V njej so se vajenci šolali za različne poklice: avtomehanik, mizar, mehanik, brivec, klepar, urar, mesar, sodar, ključavničar, livar, mlinar, čevljar, inštalater – prevladovali so polici lesarske in kovinarske stroke. Šola je zaradi pomanjkanja prostora in kadrov delovala s prekinitvami. Učenci so bili že zaposleni v podjetjih ali pri obrtnikih, v popoldanskem času pa so imeli pouk trikrat tedensko.
1952/1953 – je šola dobila novo ime Vajenska šola za razne stroke v Novi Gorici – lesarski in kovinarski oddelek. Šola je imela periodični značaj. V občinski stavbi je šola je ob koncu šolskega leta pripravljala razstave izdelkov vajencev.
1959 je Vajenska šola v Novi Gorici pridobila učence iz ukinjenih podobnih šol v Mirnu in kasneje iz Ajdovščine (1960). Lesarska smer je bila ukinjena, učenci so šli v Idrijo na podobno šolo.
1960 se je šola ponovno preimenovala – Vajenska šola za kovinske stroke.
1963 je šola ukinjena in priključena EGŠC-ju.