V četrtek, 5. 5. 2022, smo dijaki 3. Ra, 3. Rb, 3. Ae in 3. Be imeli ekskurzijo na Vrhniko in v Tehniški muzej  v Bistri. Spremljali so nas profesorji Renato Reščič, Boris Pregelj, Tomaž Mavri, Anka Koršič ter Bojana Modrijančič Reščič. Dijaki 3. Ra in 3. Be oddelka smo ekskurzijo začeli na Vrhniki, razreda 3. RB in 3. AE pa sta jo začela z ogledom Tehniškega muzeja v Bistri; nato smo se zamenjali.

Pred Cankarjevim kipom na Vrhniki smo se srečali z možem, ki je bil našemljen v Ivana Cankarja. Izvedeli smo, da kip gleda proti Triglavu. Zatem smo se sprehodili do Enajste šole pod mostom, kamor je Cankar hodil po življenjski nauk. Izvedeli smo tudi, da ni bil dober plavalec in se je tam skoraj utopil. Leta 1888 se je vpisal na ljubljansko realko. Potem smo se sprehodili mimo čitalnice, ki jo je ustanovil Cankarjev oče. Ustavili smo se pri sodišču, ki smo ga spoznali iz knjige Hlapec Jernej in njegova pravica. Izvedeli smo o njegovem političnem sodelovanju, o času, ki ga je preživel v zaporu, in o njegovem prvem poljubu z dekletom Francko. Nato smo se sprehodili mimo bivše železniške postaje, kjer je zdaj Merkator center. Cankar se je rad vozil z vlakom. Potem smo se sprehodili do pisateljeve rojstne hiše na Klancu.  Le-ta je zagorela v velikem požaru, ko je zgorel tudi velik del Vrhnike. Cankar nikoli ni imel stalnega doma in se je zelo pogosto selil tudi z Dunaja, kjer je študiral, Sarajeva, kjer je živel z bratom, do Ljubljane, kjer je tudi pokopan. Nato smo po Klancu prišli do cerkve Svete trojice, kamor je Cankar kot otrok zahajal z materjo in ko je bil starejši. Veliko smo izvedeli tudi o Cankarjevih ženskah: Franji, Heleni, Pavli, Anici, Minki, Albini in Štefki, Mici ter Mileni. Ogledali smo si cerkev sv. Pavla, kjer je Cankar služil kot ministrant. Cerkev smo si tudi ogledali. Nazadnje smo se sprehodili do pokopališča na Vrhniki, kjer so pokopani njegovi starši. Pisatelj je sicer pokopan na ljubljanskih Žalah z ostalimi modernisti.

V Tehniškem muzeju v Bistri smo si najprej ogledali razstavo prvih avtomobilov iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Videli smo avtomobile, ki jih je imel predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz -Tito. Izvedeli smo, da je bil lastnik več kot 100 osebnih avtomobilov. Najraje se je prevažal v avtu znamke Rolls Royce, ki sicer ni nudil nobene zaščite in je imel celo odprto streho. Vozilo je bilo všeč tudi predstavnikom nekdanje Sovjetske zveze. Tito je večino svojih avtomobilov prejel kot darilo. Z zanimanjem smo prisluhnili življenju in izumom Nikole Tesle, ki so ga začeli ceniti kot izumitelja šele po smrti. A njegovo delo pomeni revolucijo sveta, kot ga poznamo danes: tuljava,  indukcijski motor in izmenični tok.

Izvedeli smo tudi, da so  pogonski stroji pospešili proizvodnjo. Predstavljeno nam je bilo tudi delovanje mlina. Ob zaključku ekskurzije smo si ogledali tudi kartuzijanski samostan Bistra, v katerem so živeli menihi v 13. stoletju, a je bil leta 1782 razpuščen.

 

                                                                       Maks Rozman in Nikola Cvijanović, 3. Ra