Dijaki 1. GA so na Krasu imeli dejavnosti 11., 12. in 13. septembra 2019.

Spremljali so jih: Tanja Lestan, Tina Stanič, Mitja Trošt, Ksenija Ferjančič, Vitjan Juretič, Dimitrij Klinec, Mirijam Pirc in bivši dijak Vasja Gabrijelčič.

Prvi dan so si ogledali: EKOMUZEJ pivških presihajočih jezer v Pivki in po urejeni poti šli do Petelinjskega jezera. Jezero, ki v tem času nima vode, je velik pokošen travnik. Sredi njega sta dve kotanji, kjer voda pride na dan, in ponor, kjer odteče.  Ko so končali ogled, so se odpeljali do Parka Škocjanske jame. Jame so izjemni podzemni kanjon iz številnih jam, rovov, udornic, naravnih mostov in ponorov. Ustvarila jih je reka Reka, ki po petdeset kilometrov dolgem površinskem toku prav tu izgine v kraško podzemlje. Na površju se spet pojavi ob Tržaškem zalivu in se kot Timava v Ribiškem naselju izlije v morje. Le tretjina reke Timave se napaja iz Reke. Ostala količina vode je iz Vipave, Soče in meteornih voda.

Zaradi vseh teh lastnosti so jame vpisane na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine.  Po koncu obiska so šli v Pliskovico, zelo zanimivo kraškao vas, ki ima hostel, kjer so dijaki bivali tri dni. Na čudovitem dvorišču sta dve stavbi za nastanitev. Povečerjali so, dežurni so pospravili jedilnico in oprali posodo ter v lepem večeru med sabo poklepetali.

Drugi dan so se razdelili v dve skupini: zjutraj so eni dijaki so kolesarili, drugi pa  imeli kamnoseško delavnico. Popoldan sta se skupini zamenjali. Trasa kolesarske poti je bila: Pliskovica, Coljava, Gabrovica pri Komnu, Komen, Gorjansko, Brje pri Komnu, Tublje, Veliki Dol, Pliskovica. V kamnoseštvo pa je dijake popeljal kamnosek Jernej Bortolato, ki je na zanimiv način prikazal značilnost vasice (kamniti portali, vklesana znamenja in motivi, vrste kamnov in njihova obdelava, kamnolomi, gradnja hiš, skrle, najstarejša hiša v vasi, ki ima vklesano letnico 1648). Po ogledu vasi so dijaki odšli v delavnico, kjer so dobili kos kamnite plošče, v katero so vklesali izbrani motiv. Zelo zavzeto so v roke vzeli orodje in se lotili dela. Izdelek so lahko odnesli domov za spomin.

Zvečer pa je bil namenjen astronomiji. Naš bivši dijak Vasja, se je v Pliskovico  pripeljal z dvema učiteljema. Skupaj so sestavili teleskop za opazovanje zvezd. Dijaki so z zanimanjem dolgo vztrajali in na nebu prepoznali različna ozvezdja.

Tretji dan so se od gostiteljev in po zajtrku odpeljali v Divačo. Ogledali so si Muzej slovenskih filmskih igralcev. Muzej ponuja edinstveno doživetje slovenske filmske dediščine, s poudarkom na igralski umetnosti. Domuje v Škrateljnovi kraški domačiji iz 17. stoletja. Leta 2010 so jo s pomočjo evropskih sredstev popolnoma prenovili. Na ogled sta dve stalni razstavi: o prvi slovenski filmski zvezdi ITI RINI in o slovenskih filmskih ustvarjalcih. Na ogled je tudi kratek dokumentarni film o življenju Ite Rine. Po ogledu so se prijazni vodički lepo zahvalili in se odpeljali do Sežane. Tam jih je že čakal g. Bogdan Rojc, član Planinskega društva Sežana. Prehodili so Pot Srečka Kosovela, ki jo je pesnik velikokrat prehodil. Začne se pred poslopjem stare osnovne šole, kjer se je rodil. Pot se vzpenja po gozdni poti, preide na makadam, nadaljuje po brezpotju in spet po gozdni stezi, mimo vinogradov do Šmarij, po gozdu do vodoravne trase, ki jo prečkamo in se vzpnemo do makadamske ceste proti Križu. Nadaljuje se po kolovozu do Tomaja. V Tomaju pa je domačija Kosovela. Tam jih je pričakala prijazna gospa Dragica Ravbar. Pripoved je pričela pod latnikom, kjer so si dijaki odpočili in se odžejali. Sonce je pripekalo, žeja je bila velika.

Življenje družine Kosovel je opisala zelo doživeto tudi zato, ker že od šestega leta pozna družino in to hišo. Namreč, njen stric je bil poročen s Tončko, najstarejšo sestro Srečka.

Zaključili so v prečudovitem vrtu okrog hiše, ki ga vsa leta skrbno neguje gospa Dragica.

Za prijetno druženje so se lepo zahvalili in zadnji dogodek ekskurzije zaključili polni lepih vtisov, ki so jih doživeli vse tri dni.

Domov so se vrnili v popoldanskih urah.